El Camino 2015 – Dan #03: Castilblanco de los Arroyos – Almaden de la Plata

Zjutraj me zbudita dve Španki in dva Angleža.
Ura je nekaj čez četrto zjutraj. Je treba pognati motorje, ker me danes čaka preko 30 km. Sonce začne pa kmalu žgati. Glede na dosedanje izkušnje s soncem po preko 30 km prej izjema kot pravilo.

Prvih 15 kilometrov je bilo spet po cesti. Ker mi Garmin pravi, da ni nobenega odcepa s ceste, ne levo in ne desno, šparam z baterijo.

Čez en čas dohitim tisti dve Španki, ki izgleda molita med potjo. Razumem samo ‘Santa Maria …’ prve, druga pa ji odgovarja. Prehitim ju. Čez čas njuno čebljanje izgine za mano.

Po 15. km pot vendarle zavije desno v gozd, v narodni park Sierra Norte. Park je znan po razno raznih sortah ptičev. Skoraj na vsakem tretjem drevesu je ptičja hišica. Vsake toliko časa pa ptičje preže z nekimi napravami zgoraj. O ptičih vem le toliko, zato ne bom razpredal o tem.

Skozi gozd je makadamska cesta prašna. Ob vsakem bolj močnem koraku se skoraj pol metra dviga rdečkast prah. Bo delo s pranjem. Ob poti pa brez števila oljke in premoru še borovci. Potem pa se vse ponovi.

Tik pred koncem pa zanimiva predvsem pa naporna naloga v zdaj že popoldanskem soncu. Med oljkami se je bilo dvigniti za cca 100 m. Vrh se imenuje Cerro del Calvario. Imena ne bom prevajal.

Na vrhu pa je bil trud poplačan s pogledom na mestece, končno.

Odvalile so se vse skrbi. Na žalost.

Ravnokar sem se vrnil od zdravnika.
Tisti petnajstminutni spust je potekal med razmetanimi kamni in nekje sem tako nerodno stopil, da se mi je obnovila poškodba kolena, ki sem jo prenašal celo pomlad. Tako sem za ta petnajstminutni spust potreboval precej več.

Zdravnik mi prepoveduje, da bi bi nadaljeval s potjo.

Jaz pa grem kuhat večerjo, spat in zjutraj se bom odločil.

Pot do zemljevida v novem zavihku.