{"id":1016,"date":"2016-01-25T22:46:03","date_gmt":"2016-01-25T20:46:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1016"},"modified":"2016-02-16T21:27:14","modified_gmt":"2016-02-16T19:27:14","slug":"via-sancti-martini-dan-01-szombathely-kormend","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1016","title":{"rendered":"Via Sancti Martini – Dan #01: Szombathely – K\u00f6rmend"},"content":{"rendered":"

\"\"Sem nameraval pisati \u017ee v\u010deraj.
\nPa me je vino prevaralo.<\/p>\n

Do Szombathelya sem se pripeljal z vlakom.
\nVes \u010das na vlaku sem bil modro tiho, sploh po mad\u017earskem delu in bral knjigo ki sem jo pograbil zadnji trenutek doma. Tisto, ki sem se jo najbolj izogibal.<\/p>\n

V Szombathelyu sem naprej uredil spalne zadeve in potem \u0161el iskat bankomat, da dobim njihove cekine. Neko\u010d sem pisal kako sem v Bayonu kupoval karto za vlak za Saint Jean Pied de Port v 121 korakih in sem bil prepri\u010dan da me avtomati ne u\u017eenejo ve\u010d. No, zmotil sem se. Bilo je zelo naporno.<\/p>\n

Trgovine so bile zaprte, ulice ravno tako polne kot v Celju v nedelju popoldan. Tu in tam kaka izgubljena du\u0161a.
\nNa hitro sem pogledal glavne znamenitosti v mestu, vmes pa tola\u017eil osamljenost v tistih lokalih, ki so imeli rde\u010do lu\u010d in rde\u010de vino. Saj sem moral. Zunaj je bilo 3,6 mm (po vremenski napovedi) snega in temu primerno hladno.<\/p>\n

Ko sem se vrnil do preno\u010di\u0161\u010da, mi je receptorka ponujala vino. No, ali bi moral biti nevljuden?<\/p>\n

V sobi sem se spravil za ra\u010dunalnik, pa je imel neznansko majhne in zamegljene \u010drke.
\nNekoliko pred tem sem dobil, od meni drage osebe, SMS z lepimi \u017eeljami in da naj mislim na nekaj lepega. Najbr\u017e ko mi bo hudo. Ampak \u010deprav mi ni bilo hudo, sem mislil nanjo, vse dokler se mi niso zaprle o\u010di. Ah …<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

 
\nZgoraj je cerkev Szent M\u00e1rton (sv. Martina) v Szombathelyu. Tam je to\u010dka 0 (ni\u010d). Ne bom \u0161e enkrat pisal zakaj. Poglejte nazaj!<\/p>\n

…..<\/p>\n

Nov dan.<\/p>\n

Za mano je najdalj\u0161i dan.<\/p>\n

40,3 km, \u010das 9:35:37, +179 m, -184 m
\nPrehojena pot (rde\u010da) je spodaj na zemljevidu,
\nTa statistika je za Tomota. Njemu je to v\u0161e\u010d.
\nVam drugim ni teba brati.<\/p>\n

Zjutraj de\u017euje. Pa to ni tisti de\u017e, ki lije, tisti droben, ki ga nikjer ni, ti pa si moker.
\nUlice so ledene.
\nKar spomnim se na tak \u010das lani, ko me je vrglo na najbolj nemogo\u010dem mestu.
\n\u017de kar kalkuliram. Danes bo tesno. Dan je dolg 10 ur, jaz imam cca 38 km, zdaj pa tole.
\nIz mesta se prebijem z veliko zamudo. Vmes sem pobiral tiste, ki so bili pe\u0161 manj spretni, pa kolesarje, vmes pa sam trepetal.<\/p>\n

Pri Kalvarijski cerkvi sem \u0161el ob postajah kri\u017eevega potu, ne po oni kraj\u0161i poti po stopnicah. Morda s pripro\u0161njami za dana\u0161nji dan, pa tudi bolj kopno je bilo.<\/p>\n

\"\"Zunaj mesta sem pri\u0161el v gozd. Zasne\u017een, nedotaknjen, delam gaz po 2,6 cm visokem snegu. Mrzlo pa kot pes. Garmin mi ka\u017ee -3, naokoli pa je \u0161e vedno tisti droben de\u017e. De\u017enik sem zamenjal z palerino ko sem \u017ee \u010disto moker. Pameten!<\/p>\n

Sem mislil, da sem na \u0161panski meseti videl najdalj\u0161e ravnine. Pa nisem. Skrijejo se lahko pred temi gozdnimi cestami. Da o tistih ravnih kolovozih med njivami sploh ne govorim. Najdalj\u0161a njiva je bila dolga preko 3 km (to je tudi za Tomota). Tam mimo pa se vozil traktor malo ve\u010dji od \u0160tore 504. Ta pa se je naoral, ko je oral.<\/p>\n

Ta hosta se je vlekla vse do Nagykolkeda (vsa mad\u017earska imena pi\u0161em brez ‘umlautov’, ker se mi jih ne da iskati). Smrekov in hrastov gozd. Cesta v hrastovem gozdu razrita s strani divjih pujsov, jaz pa sem razmi\u0161ljal o \u0161otoru in spalni vre\u010di, ker so preno\u010di\u0161\u010da tako redka. Zanimivo bi bilo spati med temi pujsi in na snegu. Ja.<\/p>\n

Tam, malo pred Jakom, mi je ustavil en Avstrijec. Me pelje, ker je brezveze hoditi po tem de\u017eju. Jaz pa ne in ne. Pameten. Pa sem \u0161el naprej ‘cu fus’. \u017de pred Jakom mi je bilo \u017eal.<\/p>\n

V Jaku sem \u017eelel pogledati cerkev sv. Jurija (patron moje vasi, se spodobi) in kapelo sv. Jakoba. Ker sta bili obe zaprti sem postopal pred \u010dardo. Ali bi naro\u010dil vino ali ne. Pa nisem. Ne vem zakaj, ali zato ker ni bil ravno pravi \u010das glede na to, da me je \u0161e \u010dakalo preko 20 km ali zato, ker se ne bi znal zmeniti.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Jo reggelt
\nJo napot
\nJo estet
\nJo ejszakat
\nte mad\u017earske besede in \u0161tevila do deset, me ja nau\u010dila mama, ki je doma iz Prekmurja<\/p>\n

Nem erte … to pa sem osvojil v\u010deraj in danes,<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Po Jaku je nehalo de\u017eevati. Potem je sledila \u0161e ena doza neskon\u010dnega gozda. Po Nagykolkedu pa je sledil asfalt do vasi KdoVeKakoSeJiRe\u010de. Prava milina je bila hoja po njem. Z to vasjo pa poljska cesta med njivami. Malo prej sem pral hla\u010de. Najprej sem mislil samo hla\u010dnice spodaj, pa sem moral cele. Do riti je bilo blata.<\/p>\n

Najslaj\u0161i trenutek je bil prihranjen za konec.
\nV \u0160paniji sem se nau\u010dil, ko na tisti ravnini vidi\u0161 zvonik va\u0161ke cerkve, je do tja 45 minut. Tudi tukaj veljajo enake norme, le da sem tukaj zagledal vodni stolp sredi ravnine.<\/p>\n

Spim V Kormendu, na koncu hmmm … mesta.
\nPri ve\u010derji sem na priporo\u010dilo \u0161efa kuhinje, druga\u010de ga vsekakor ne bi, popil kozarec vina. Najbr\u017e \u0161e kak\u0161nega (pre)ve\u010d.<\/p>\n

Grem spat in \u010deprav danes ni bilo SMS-ja, bom tudi mislil … \ud83d\ude42<\/p>\n