{"id":1043,"date":"2016-01-27T20:06:22","date_gmt":"2016-01-27T18:06:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1043"},"modified":"2016-01-27T20:08:00","modified_gmt":"2016-01-27T18:08:00","slug":"via-sancti-martini-dan-03-zalalovo-szomoroc","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1043","title":{"rendered":"Via Sancti Martini \u2013 Dan #03: Zalal\u00f6v\u0151 – Szomor\u00f3c"},"content":{"rendered":"

\"\"Danes bom bolj kratek, ker me zebe v prste.
\nSedim pa za mizo, ki je vendarle prave velikosti. Vse dni nazaj je bilo vse bolj nizko kot pri nas. Mize, stoli, postelje, \u0161koljke na wc-ju … pa \u0161e bi lahko na\u0161teval. Nisem hotel izdati kaj me motilo te dni … na pa vidite … \u0161ibek sem.<\/p>\n

\u010ce se je moja glava v\u010deraj \u0161e deloma upirala mojemu po\u010detju, se je danes v celoti sprijaznila in sprejela dejstvo, da je treba hoditi. Posledica tega pa je en \u010dudovit dan, ki je za mano.<\/p>\n

Zjutraj sem se odpovedal zajtrka, da ne bi tako kot v\u010deraj izgubil prvo jutranjo uro. Napovedano je bilo son\u010dno vreme in potrebno je bilo pohiteti, preden sonce zmeh\u010da ledeno zemeljski asfalt.<\/p>\n

Najprej sem se vrnil v Zalalovo in se izognil kamionom na cesti po eni listnati bli\u017enjici, ki je v\u010deraj nisem videl, ko sem kolovratil ob kamionih. Na koncu te steze je bil lesen most, ki ga ne bi rad ve\u010d pre\u010dkal. Prezgodaj za adrenalin tako zgodaj.<\/p>\n

Zemljevid je napovedoval predvsem gozdnat teren.
\nKmalu za Zalalovim se je svet pomaknil za kak\u0161nih 30-40 let nazaj. \u017de oba pretekla dneva sem opazil, da je tu \u010das precej druga\u010den kot pri nas. Precej nazaj. S tem ne mislim kaj \u0161kodo\u017eeljnega, ravno nasprotno. Prijetno vzdu\u0161je, ljudje imajo samo tisto kar je nujno. Brez kovanih ograj, brez tlakovanih dvori\u0161\u010d, brez … skratka samo tisto kar se porebuje. Noblesa …kaj je to?
\nCelotna pot do konca dneva je bila tak\u0161na.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Za Zalalovim sem najprej naletel na vinograde in zidanice. Ampak tak\u0161ne kot pri nas pred 30-40 leti. Sledila je ena runda polj in gozda.<\/p>\n

V gozdu je izginil kolovoz, okoli mene gosto bukovje in hrasti. Idealna okolica za izgubiti se. Pa se ni dalo, saj so bile markacije takoreko\u010d na vsakem tretjem drevesu. To bi lahko ogledali na\u0161i markacisti, predvsem tisti, ki na kak\u0161nem par urnem odseku niso pustili niti b od barve.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Sredi gozda se pojavi naselje Felsocsode, zatem pa znova gozd.<\/p>\n

Neprijetnost v teh gozdovih je bila, da imajo ravnokar se\u010dnjo in so gozdne poti po katerih poteka Martinova pot, razrite kar se da. Hoditi je bilo treba ob cesti, po grmovju. Ura pa je tekla hitreje.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\u0160e vas Szatto sredi jase moram omeniti. \u010ce bo kdo hodil kdaj za mano; v vasi je kme\u010dki turizem za prespat. Vsekakor pa je zanimiv ogled kavinske molilnice in kalvinskega pokopali\u0161\u010da. Tega Slovenci ne vidimo ravno velikokrat.<\/p>\n

\u0160e to lahko omenim. Vse dni ob poti mrgoli veliko \u0161tevilo cerkva in molilnic razli\u010dnih veroizpovedi; kr\u0161\u010danske, protestantske, kalvinske … ne nujno tem vrstnem redu.<\/p>\n

Zatem je sledil asfaltni vlo\u017eek, ki mi ostal v spominu z cekvijo z nekoliko druga\u010dnim zvonikom kot sem njih vajen. Poleg vsake cerkva pa tako veste kaj stoji. Tam sem si privo\u0161\u010dil ‘vorosbor’ (rde\u010de vino). Ha … sem dober? Do sedaj pa \u0161e niti poskusil nisem naro\u010diti ‘gyumolcsle’ (sadni sok): Kar poskusite.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Potem pa je ponovno sledili vinogradi in gozd z razoranimi cestami. Dve uri in pol prebijanja, ampak sonce je sijalo in pti\u010dki so peli. A \u0161e potrebuje\u0161 kaj drugega.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Ah ja, \u0161e vedno sem leta nazaj.
\nJutri pa ‘back to future’ – Slovenija je kak kilometer ali dva od tu.<\/p>\n