{"id":1132,"date":"2016-03-28T20:04:54","date_gmt":"2016-03-28T18:04:54","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1132"},"modified":"2016-04-03T20:05:59","modified_gmt":"2016-04-03T18:05:59","slug":"jakobova-pot-visarska-vejadan-01-ljubljana-sv-duh-skofja-loka","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1132","title":{"rendered":"Jakobova pot – Vi\u0161arska veja
Dan #01: Ljubljana – Sv. Duh (\u0160kofja Loka)"},"content":{"rendered":"

\"tDesno\"<\/p>\n

No, pa je vendarle na vrsti Vi\u0161arska veja Jakobove poti po Sloveniji.
\nVes \u010das sem si \u017eelel, da bi to pot prehodil \u0161e s kom, a nisem bil kdo ve kako uspe\u0161en pri iskanju sopotnikov. Standardna dru\u0161\u010dina se mi je izmikala z odgovori s standardnimi odgovori: ni dopusta, prezgodnji \u010das v letu in \u0161e kaj bi na\u0161el.<\/p>\n

Ko sem \u017ee skoraj obupal, sem se na\u0161el z mojo sova\u0161\u010danko Majdo in sva zastavila prvi dan hoje na Veliki ponedeljek, ter potem kako bo in dokler bo. Vmes bova lahko preverjala koliko spomina nama je ostalo vsakemu s svojega Camina Frances pred leti.<\/p>\n

In sedaj sva tukaj.<\/p>\n

\"\"

Sv. Jakob Stane\u017ei\u010de<\/p><\/div>\n

Na ve\u010ddnevnih poteh imam vedno enake te\u017eave. Prvi dan se mi ne ljubi ravno preve\u010d hoditi, obhajajo me sive misli o smiselnosti takega po\u010detja, misli se vra\u010dajo na osamljen doma\u010di fotelj pred televizijo in kratko pot od njega do hladilnika in nazaj. Dobrote leto\u0161nje Velike no\u010di \u0161e stopnjujejo dvome moje uspe\u0161nosti.<\/p>\n

\u010ce je bilo na za\u010detku komot do sv. Jakoba v Stane\u017ei\u010dah, se tukaj za\u010dne zares. Prva strmina in prvi preizkus. \u017de na prvem hrib\u010dku mi uhaja du\u0161a, sopotnica pa tudi.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Srce mi pri\u010dne \u0161e bolj poskakovati, ko ugledam Slavkov dom na Golem Brdu, ampak ta je \u0161e zaprt tako zgodaj. Potem pa \u0161e poskakuje samo zato, ker je nov hrib\u010dek na vrsti.<\/p>\n

Sredi gozda se sli\u0161i zvon sv. Jakoba na Petelincu, korak je la\u017eji. Dohitevava posameznike, ki hodijo v najini smeri. Oho, danes ne bo dolg\u010das.<\/p>\n

Pri cerkvi naju preseneti velika skupina ljudi. Tukaj zveva, da je tukaj vsako leto na Veliki ponedeljek edina ma\u0161a v letu. Lepo. Nekdo naju ima rad, da naju je odpravil ravno danes od doma.<\/p>\n

Odpor do hoje nekoliko popusti, ko vidim da pot pelje pod Jetrbenkom in da bom lahko malo zajel sapo do Katarine.<\/p>\n

\"\"

Sv. Jakob nad Katarino<\/p><\/div>\n

Vreme se ne zna odlo\u010diti kak\u0161no bi bilo. Saj za hoditi ni ravno napa\u010dno, kak\u0161nega lepega razgleda po Polhograjskem hribovju pa ni.<\/p>\n

Po naslednjem sv. Jakobu (nad Katarino) se pot spusti v dolino Lo\u010dnice. Sopotnica nekoliko jamra, \u010de\u0161 da ne hodi ravno najraje navzdol. Kar naj vidi kako je bilo meni, ko sem jamral navzgor. Malo se mi smeje, toda kazen je pri\u0161la hitro. Pri potoku morava ponovno navzgor proti Osolniku. Jamranje se prestavi.<\/p>\n

Vse do \u0160kofje Loke se pot ne more odlo\u010diti, ali bi \u0161la gor, ali dol. Cel ljubi popoldan. Tudi vreme se ne zna odlo\u010diti kaj bi. De\u017euje in ne de\u017euje, vse dokler po Mrvan\u010devi planini na Pu\u0161talu ne ogledava mesta.<\/p>\n

\"\"

Pu\u0161tal<\/p><\/div>\n

V mestu po Hudi\u010devi brvi, si malo prive\u017eeva du\u0161o. Danes se je nikjer ni dalo, \u010de pa, je bilo pa zaprto.<\/p>\n

Kar nekoliko te\u010dna je \u017ee bila ravnina od \u0160kofje Loke do Ur\u0161ulinskega samostana v Sv. Duh kjer bova preno\u010devala.<\/p>\n

Konec je prvega dneva.<\/p>\n