{"id":1295,"date":"2016-05-17T18:18:18","date_gmt":"2016-05-17T16:18:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1295"},"modified":"2016-05-17T21:14:56","modified_gmt":"2016-05-17T19:14:56","slug":"camino-2016-via-de-la-platadan-20-el-cubo-de-tierra-del-vino-zamora","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1295","title":{"rendered":"Camino 2016 \u2013 Via de la Plata
Dan #20: El Cubo de Tierra del Vino – Zamora"},"content":{"rendered":"

\"VDLP\"<\/p>\n

Zjutraj so \u0161torklje brusile svoje kljune, ko sem zapu\u0161\u010dal vasico z do sedaj najdalj\u0161im in najbolj obetajo\u010dim imenom. Sonce se je \u017ee kazalo tam dale\u010d na desni strani, nebo je bilo \u017ee modro z belimi tan\u010dicami. To bo najbr\u017e dober znak kar se ti\u010de vremena.<\/p>\n

V\u010deraj sem imel voljo pohajkovati po vasi z dvema baroma, da bi preveril upravi\u010denost imena vasice, ampak tako sam samcat nekako ne gre. \u010ce bi \u0161el sam popit steklenico vina (v trgovini manj\u0161e koli\u010dine ne more\u0161 kupiti), bi takoj dobil status kroni\u010dnega pijanca (po g. Ruglju). Druga\u010de je, ko je dru\u017eba. Po drugi steklenici si \u0161e vedno zmerni pivec. Ker svojega statusa nikakor nisem \u017eelel pokvariti, sem \u0161el zgodaj spat. Sonce je \u0161e vedno sijalo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Za vasjo je pot zavila med polja. Z desne se mi pridru\u017ei \u0161e \u017eelezni\u0161ka proga. Zemljevid pravi, da bo lep \u010das z mano. V\u010deraj sem se naposlu\u0161al avtomobilov, ko sem hodil ob avtocesti, danes pa ropotanja vagonov. Lepa re\u010d.<\/p>\n

Kmalu ugotovim, da je opu\u0161\u010dena proga. Okoli nje raste grmovje, kak\u0161na oljka, predvsem pa je ob progi veliko vode, mlak, iz katerih se ogla\u0161ajo \u017eabe. A veste, da se mo\u0161ke in \u017eenske \u017eabe ogla\u0161ajo druga\u010de? To najbr\u017e vedo tudi \u0161torklje iz vasi, ki bodo vsak \u010das tukaj. Po glasu potem vedo katere so bolj oble \u2026 mmmm \u2026 so\u010dne.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Kolovoz med njivami je \u0161irok za en traktor. Takoj ob kolesnicama na obeh straneh pa prevladujejo cvetovi maka. Nisem se ga \u0161e naveli\u010dal. Najprej diskreten, potem pa vedno bolj bujen. Okoli njega drobne bele marjetice, drobne modre ro\u017eice, podobne spomin\u010dicam, nek rumen plevel, ki se odli\u010dno poda zraven, rumene \u2026 pa kaj bom pisal \u2026 poglejte na sliki, ki sem jo nekam porinil na tej strani.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Ta cvetli\u010dna ulica me je spremljala vse do Zamore. No vmes sem \u0161el na kavo in bocadillo v vmesni vasici (tudi z dolgim imenom), takrat pa res ni bilo. \u010ceprav je bil danes tudi dan z ve\u010d kot tridesetimi kilometri, je minil skoraj kot trenutek. Vmes je cingljal telefon, ko so prihajala va\u0161a sporo\u010dila, pogovor z meni dragim glasom v sloven\u0161\u010dini. Kaj \u017eeli\u0161 \u0161e lep\u0161ega.<\/p>\n

\"Zamora

Zamora … to pot pa ni Puente Romano<\/p><\/div>\n

V Zamori je en strog alberge. Mo\u0161ki na to stran, \u017eenske na drugo. Ali pa\u010d obratno. Da ti ja ne pridejo kak\u0161ne pregre\u0161ne misli po tridesetih kilometrih na misel.<\/p>\n

\"katedrala

katedrala in grad v Zamori<\/p><\/div>\n

Popoldan sem se son\u010dil na platoju pred katedralo in pasel o\u010di (svetlolase \u0160panke \u0161e ni bilo).
\nMesto pa je mesto kot mesto. Spet mi je bilo \u017eal, da nisem nadaljeval \u0161e sedem kilometrov naprej v slede\u010do vasico.<\/p>\n