{"id":1316,"date":"2016-05-18T20:12:53","date_gmt":"2016-05-18T18:12:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1316"},"modified":"2016-05-18T20:18:47","modified_gmt":"2016-05-18T18:18:47","slug":"camino-2016-via-de-la-platadan-21-zamora-montamarta","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1316","title":{"rendered":"Camino 2016 \u2013 Via de la Plata
Dan #21: Zamora – Montamarta"},"content":{"rendered":"

\"VDLP\"<\/p>\n

Stojim na za\u010detku glavne ulice v pueblo.
\nSonce za mojim hrbtom in sence \u017ee rahlo padajo s leve proti desni.
\nVro\u010dina, psi in ma\u010dke se hladijo v sencah, nih\u010de se ne zmeni zame.
\nNekaj nedefiniranih oseb se umika z ulice
\nUra je to\u010dno opoldan (Garry Cooper \u2013 High Noon).<\/p>\n

Potreben sem hladne pija\u010de.
\nPogled i\u0161\u010de ustrezno stavbo, kjer bi se dalo pote\u0161iti \u017eejo.
\nLeva roka po\u010dasi zdrsne v levi \u017eep, prsti ob\u010dutijo okrogle srebrne kovance (Clint Eastwood – For a Few Dollars More). En bo dovolj, morda dva, \u010de kozarec piva ne bo dovolj.<\/p>\n

Stopam po ulici, sonce pripeka, vro\u010dina nad \u010drnim asfaltom je tolik\u0161na, da zrak migeta. Nekje z desne \u2026 odprto okno \u2026 se sli\u0161i glasba nedolo\u010denega in\u0161trumenta, vendar prijetna za uho (Ennio Morricone – The Good, the Bad and the Ugly). V to smer grem.<\/p>\n

Bar, nizka neugledna stavba. Naj vstopim ali ne? Skozi pol odprta vrata ujamem pogled to\u010daja s polizano frizuro. Kaj je sedaj to?
\nV levi roki \u0161e vedno stiskam srebrn kovanec, desna po\u010dasi zdrsne po stegnu navzdol \u2026 Peacemaker (Wyatt Earp & Doc Holliday) kje je? Ah, spomin me \u017ee daje. Zdaj so drugi \u010dasi (Sergio Leone – Once upon a time in the West).<\/p>\n

OK \u2026 vstopil bom \u2026<\/p>\n

\"Sergio

Sergio Leone – Once upon a time in the West<\/p><\/div>\n

Danes in jutri imam dan po\u010ditka. Obakrat po okoli dvajset kilometrov.
\nTeh razdalj sem se odvadil hoditi, vendar moram malo skraj\u0161ati razdalje. Pojutri\u0161njem se najbr\u017e spustim v Sanabrijske hribe.<\/p>\n

Zakaj najbr\u017e?<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\u0160e vedno \u0161e se nisem odlo\u010dil, ali nadaljujem po Via de la Plata do Astorge, ker bi rad obiskal Cruz de Ferro in potem po Camino Frances do Santiaga. Me pa ta smer odvra\u010da, ker je postala preve\u010d ‘turisti\u010dna’, sploh zadnjih 200 kilometrov.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zato vse ka\u017ee na to, da bom pojutri\u0161njem, ko bom zapustil Granjo de Moreruela (tam bom jutri preno\u010deval) zavil levo v Sanabrijske hribe in po Caminu Sanabres poskusil prihoditi v Santiago. Pot mi je nova, neznana in zapeljiva.<\/p>\n

Vedel bom pojutri\u0161njem zjutraj.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Danes preno\u010dujem v Mantamarti, v vasici na koncu sv\u2026
\nSergio Leone bi imel tu kaj po\u010deti.
\nZjutraj sem najprej porabil 4-5 km da sem se prebil iz mesta. Neprijetna hoja po plo\u010dniku in asfaltu. Ko pa sem se teh dveh znebil, pa taka lahka hoja, izi spehod med \u017eitnimi polji, vedno bolj peko\u010dim soncem, vse dokler ni \u0161tevec pokazal okoli 20 km.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zelene barve ne manjka. Kamor pogleda\u0161 je vse zeleno, le tu in tam kaka rjava flika zemje. Tam dale\u010d, proti koncu obzorja se sveti \u0161op vetrnih elektrarn. Danes sem si \u017eelel in potreboval bi dolgega, ampak \u2026 OK \u2026 moram biti zadovoljen s tistim kar imam \u2026 kratkim.<\/p>\n

Spim v hi\u0161i s svojo posteljo. Danes ne bom sli\u0161al smr\u010danja, \u010deprav imam sosednji sobi majhnega Korejca, ki je to zadnja dva ve\u010dera po\u010del nadvse uspe\u0161no.<\/p>\n

Vra\u010dam se v zgornji bar \u2026 sre\u010dno \u2026<\/p>\n

<14><\/p>\n