{"id":1326,"date":"2016-05-23T15:31:40","date_gmt":"2016-05-23T13:31:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1326"},"modified":"2016-05-23T21:21:17","modified_gmt":"2016-05-23T19:21:17","slug":"camino-2016-camino-mozarabe-sanabresdan-26-mombuey-puebla-de-sanabria","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=1326","title":{"rendered":"Camino 2016 \u2013 Camino Moz\u00e1rabe Sanabr\u00e9s
Dan #26: Mombuey – Puebla de Sanabria"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

Dan se je pri\u010del z lepim son\u010dnim vzhodom, potem pa je sonce izginilo in se je kar lepo ohladilo.
\nNa okoli\u0161kih vi\u0161jih hribih je sneg.
\nRoke bi ti\u0161\u010dal do kolen v \u017eepe, \u010de bo bili tako veliki.<\/p>\n

Ra\u010dunal sem, da se bom pogrel v San Salvadorju, deset kilometrov hoje, tam kjer sem nameraval v\u010deraj preno\u010diti, \u010de si ne bi premislil hoditi.<\/p>\n

\u0160e dobro.<\/p>\n

Razen alberga in nekaj hi\u0161 in cerkve, nisem na\u0161el ni\u010desar. Ne trgovine, ne bara. Se pravi, da bi v\u010deraj lahko samo spal. Prehrambene zaloge so mi po\u0161le zaradi sobote in nedelje, ker je vse zaprto.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zatem sem potreboval \u0161e nadaljnjih deset kilometrov, da sem po hrastovem gozdu, mimo \u0161e nekaj zapu\u0161\u010denih vasic pri\u0161el v Asturianos. \u0160e vedno je bilo hladno, da je kaj. Jaz brez volje do hoje, kaj do hoje \u2026 brez volje do vsega. Teh neskon\u010dnih dvajset kilometrov je bilo dolgih kot \u2026 kot \u2026<\/p>\n

\"Danes

Danes bo manj pokrajine<\/p><\/div>\n

V Asturianosu pa je le bilo \u017eivljenje. Odprt bar El Carmen in en pajzl, ki je prodajal vse kar va\u0161\u010dani potrebujejo, nujno za pre\u017eivetje. \u010ce \u017eelim \u0161e naprej potrebujem po\u017eivila, doping, se pravi.<\/p>\n

V baru dobim kavo in neko jed, ki pa ne vem kaj je bilo, bilo pa je dobro, kot vsakokrat ko sem kupoval neznane stvari.<\/p>\n

\"pot

pot ki pelje v hrastov gozd<\/p><\/div>\n

Ko sem pil kavo in jedel ono stvar, sem med po\u017eirki in gri\u017eljaji delal svoj dopin\u0161ki zvarek. Ona Carmen, ki najbr\u017e ni bila Carmen za \u0161ankom v baru El Carmen, me je skrivaj gledala in zavijala z o\u010dmi. Pa kaj baba radovedna, glej in u\u010di se, da bo\u0161 kaj vedela.<\/p>\n

Sej bom napisal recept. Evo ga.<\/p>\n

\"pot

pot … polna izzivov … klasi\u010den pogled<\/p><\/div>\n

Vzamete en del Coca cole, dodate en del vina (tinto ni obvezen), en del vode in eno \u010dokolado. \u010cokolado je potrebno raztopiti v tej me\u0161anici. Najbolje jo je naribati, a ker nimam nobenega ustreznega pripomo\u010dka s sabo, sem jo strgal z no\u017eem. Tukaj je najbolj strmela. Carmen, ki najbr\u017e ni Carmen, nmre\u010d.<\/p>\n

A kake so koli\u010dine onih treh teko\u010dih delov? Vam povem tako kot je svoj \u010das govoril kuharski mojster Iva\u010di\u0107. Vsakega dela ne smete dati ne preve\u010d in ne premalo, ravno prav in po okusu.<\/p>\n

\"pot

pot … polna izzivov … ‘ti\u010dja perspektiva …<\/p><\/div>\n

Zadeva je, ko je, precej lepljiva in nagrav\u017ena na pogled, okus pa tudi. Zato pa pomaga.<\/p>\n

Tako kot zdravila, bolj kot so nagrav\u017ena, bolj kot so grenka, bolj kot so kajvemkaj, bolj pomagajo.<\/p>\n

Zama\u0161ek pa mora biti tesno zaprt.
\nOni dan, ko je sijalo malo manj kot peklensko sonce, sem med hojo moral nujno konzumirati dozo (ustrezno \u2013 ne preve\u010d in ne premalo) tega po\u017eivila.
\nTu na caminu se nahrbtnik ne daje dol. Z desno roko (\u010de si desni\u010dar) se\u017ee\u0161 nazaj, potegne\u0161 steklenico, potem ga malo cuzne\u0161, in z ustrezno roko z obratno potezo porine\u0161 steklenico nazaj. V kolikor si pred tem zama\u0161ek \u0161lampasto zaprl, ti potem zadeva kaplja najprej na desno ritnico (\u010de si desni\u010dar), potem pa polzijo kapljice po desnem stegnu in naprej navzdol.<\/p>\n

Neprecenljiv ob\u010dutek.<\/p>\n

\u010ce je na levi strani enako, \u0161e nisem preizkusil.<\/p>\n

\"pot

pot … tako pa je brez dodatnih izzivov<\/p><\/div>\n

Ko sem bil prvi\u010d v Amsterdamu, sem tam zasledil tisti znamenit slogan: ‘Don’t drink and drive, just smoke and fly’, sem iz tega hotel narediti kaj koristnega v zvezi z hojo. Tisti prvi del do vejice me je mikalo prilagoditi na hojo.
\nAmpak o tem takrat, ko bo \u010das za to.
\nZaenkrat zgornji recept.<\/p>\n

\"bila

bila je lepa … tudi sedaj je lepa<\/p><\/div>\n

Potem pa sem krenil iz, \u2026 kje sem \u017ee bil \u2026 aha \u2026 iz Asturianosu, ter pustil tisto Carmen, ki najbr\u017e ni bila Carmen, z odprtimi usti in velikimi o\u010dmi \u2026 gotovo bo imela kaj povedati svojim vnukom.<\/p>\n

Ponovno sem zakorakal v hrastov gozd, moker kolovoz, 1100 m visoko, skoraj utonil v mo\u010dvirju, vendar zeblo me ni. Prvih nekaj mo\u010dvirij sem se pazil kje sem stopal, a sem bil vseeno moker in blaten, potem pa bilo \u0161e meni vseeno.<\/p>\n

Hospitalero v Puebli de Sanabria je tudi dobil velike o\u010di, ko me je videl.
\nPa kaj? \u0160e nisi videl usranega \u0160tajerca. Zdaj ga.<\/p>\n

Sonce je sijalo in sedaj smo \u017ee vsi \u010disti in suhi.
\nPreden grem spat moram pripraviti po\u017eivilo za jutri.
\nImam \u0161e nekaj pacientov okoli sebe, ki ne vedo kaj jih \u010daka.<\/p>\n