<\/p>\n
Pa \u0161e zadnji del na tem mestu …<\/p>\n
Tokrat \u017ee tipkam v Santiagu, \u010deprav ne vem kako bom zadevo objavil. V samem mesti so pla\u010dljive in zastonjske WiFi povezave obupno po\u010dasne. Kjer sem pa trenutno pristal pa ne vedo za internet.<\/p>\n
OK, pa po vrsti.<\/p>\n
Ko sem zadnji\u010d nadaljeval iz Triacastele sem izgubil ve\u010dino sopotnikov, celo onega muzikanta Chrisa iz Avstralije, pa \u010deprav sva spala v istem preno\u010di\u0161\u010du. Zjutraj obi\u010dajno ne starta\u0161 skupaj. Tako med peto in sedmo uro zjutra odhajamo in se potem tekom dneva polovimo ali pa tudi ne. Vendar pa je ta dan poseben ker se gre preko mesta Saria, kjer za\u010denjajo pot kratkoprogra\u0161i kot smo jih poimenovali. Saria je namre\u010d od Santiaga oddaljena cca 120 km, za opravljeno normo, da se ti prizna pot za Compostelo pa je prehojenih 100 km El Camina. Zato sem imel ves dan in potem \u0161e naslednje, same nove obraze.<\/p>\n
Vse dni se je hodilo, kot bi hodil po na\u0161em Kozjanskem in skozi tak\u0161ne vasi kot se jih spomnim iz mladosti, ko sem hodil na po\u010ditnice v Prekmurje. Poti so makadamske, ograjene z elekti\u010dnimi pastirji in kar dolgo sem potreboval, da sem ugotovil, da je to zaradi pohodnikov in ne zaradi \u017eivine.\u00a0 Namre\u010d ti novi kratkoproga\u0161i (pa tudi kak oni drugi bi se na\u0161el) so kot kobilice. Vse kar je bilo v dosegu dol\u017eine palice, levo in desno s poti se sklatilo. Vse od zelenih fig, jabolk in ostalega sadja, celo agave ki so jih imele gospodinje ob hi\u0161ah si bile ve prepikane od pohodnih palic.<\/p>\n
To mojo ugotovitev o elekti\u010dnem pastirju pa so potrjevale kravje ‘poga\u010de’, ki so le\u017eale vsepovsod po poteh in vaseh. \u010ci\u0161\u010denje ni ravno vrlina doma\u010dih kmetov in bi si lahko privo\u0161\u010dili koga da to naredi namesto njih, sploh tam kjer so med to kravjo in ostalo navlako stali kar lepi avtomobili.<\/p>\n
To sem moral povedati.<\/p>\n
Vse dni pa pokrajina, kljub \u00a0zgornjim ugotovitvam, lepa … zelo, zelo lepa.<\/p>\n
En dan sem \u0161el skozi zanimivo mesto Portomarin. Mesto je popolnova novo, ker so staro potopili zaradi zajezitve reke. In sedaj ko je nastalo jezero plitvo, tu in tam gleda iz vode staro mesto. Preden pa so staro mesto potopili so dve mestni cerkvi razstavili in kamen po kamen prenesli na drugi prostor in ju enaki ponovno sestavili.<\/p>\n
No potem pa me je hladen veter, ki prihaja od Atlantika tako prepihal in \u0161e hladna pija\u010da, da sem se prehladil in zadnje dni bil jaz tisti, ki je bil pono\u010di z ka\u0161ljanjem najbolj glasen.
\nSem bil malo \u017ealosten, ker sem bil ob vonj. Zadnja dva dni sem hodil skozi evkaliptov gozd, ki menda lepo di\u0161i. No za to sem bil prikraj\u0161an.<\/p>\n
Mogo\u010de \u0161e za zanimivost. Naklu\u010dje je hotelo, da sem zadnji dan izven Santiaga preno\u010dil v najlep\u0161em preno\u010di\u0161\u010du in najbolj\u0161o hrano. Sicer privatno in 3\u20ac dra\u017eje od ostalih. \u010ce bo kdo hodil kdaj za mano: 20 km pred Santiagom je vasica Santa Irene, auberge Santa Irene, \u0161efici pa mati in h\u010di, ki je tudi Irene ampak (\u0161e)ni ‘santa’.<\/p>\n
In tako sem popoldan prihodil v Santiago in zaklju\u010dil teh cca 800 km.<\/p>\n
Ker sem vas prikraj\u0161al za precej obljubljene teksta, se zavezujem, da bo ta napisan in se bo dal prebrati, \u010de bo komu zanimiv.<\/p>\n
Moram pa prej priti domov.
\nVse do ponedeljka so iz Santiaga vsi vlaki razprodani v vse smeri.
\nSem na\u0161el ene kamerade in dru\u017einsko tuhtamo kako in kaj.<\/p>\n
Naj tudi tukaj zaklju\u010dim s popravljeno mislijo enega od vas.<\/p>\n
Ko dose\u017ee\u0161 cilj, tega ni ve\u010d.<\/strong><\/span> Hvala lepa vsem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pa \u0161e zadnji del na tem mestu … Tokrat \u017ee tipkam v Santiagu, \u010deprav ne vem kako bom zadevo objavil. V samem mesti so pla\u010dljive in zastonjske WiFi povezave obupno po\u010dasne. Kjer sem pa trenutno pristal pa ne vedo za internet. OK, pa po vrsti.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[3,5],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/460"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=460"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/460\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":465,"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/460\/revisions\/465"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=460"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=460"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=460"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n Ostane ti samo pot.<\/strong><\/span><\/p>\n