{"id":678,"date":"2015-07-23T22:21:58","date_gmt":"2015-07-23T20:21:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=678"},"modified":"2015-07-26T13:54:33","modified_gmt":"2015-07-26T11:54:33","slug":"camino-2015-dan-01-sevilla-gulliena-223-km","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=678","title":{"rendered":"Camino 2015 – Dan #01: Sevilla – Gulliena"},"content":{"rendered":"

V\u010deraj se ni dogajalo ni\u010d pretresljivega.
\nPrevoz do tr\u017ea\u0161kega letali\u0161\u010da po trdih tleh in nato po zraku preko Barcelone do Seville.
\nPot kot pot, edino kar je bilo zanimivo je bilo to, da smo v Barceloni iskali moj nahrbtnik, ta pa je bil \u017ee pripravljen za prevoz do Seville. Se mi je vsaj skraj\u0161alo dolgo\u010dasno \u010dakanje na let za naprej.<\/p>\n

Prespal sem v hostlu Triana Backpackers, ki je ves v orientalskem stilu. Vsaj meni je deloval tako glede na mozaike vsepovsod. Je menda znan kot romarsko izhodi\u0161\u010de, vendar pa \u010de namerava kdo tukaj prespati naj le vzame s sabo \u010depke za u\u0161esa.
\n<\/p>\n

To je ta ‘pajzl’.<\/p>\n

\"Dan01_01\"<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"VDLP\"<\/p>\n

Zjutraj sem ga malo potegnil, ker nisem \u0161el ravno pravi \u010das spat. Me je premamil no\u010dni ogled Seville.<\/p>\n

Kazen je takoj sledila. 26 stopinj na pragu hostla ob sedmih zjutraj.<\/p>\n

Prvi del poti do Santipoce sem hodil po asfaltni cesti in ulicah in iskal kje bi si kupil ko\u0161\u010dek kruha, pa tudi \u017eeja je \u017ee pritiskala.<\/p>\n

V Santipoce so po\u010dasi pri\u010deli trgovci lesti iz lukenj. Tu sem si privo\u0161\u010dil, zdaj \u017ee standardno, ‘cafe americano in bocadillo’.<\/p>\n

Za krajem Santipoce je vendarle izginil asfalt in pot zavije na makadam in najprej pomislim da je pred mano meseta med Burgosom in Leonom. Desno je polje, levo je polje, vmes cesta, ki ji ni videti konca.<\/p>\n

\"Dan01_02\"<\/a><\/p>\n

Potem pa naravnost, naravnost, naravnost, \u2026 naravnost. Po eni uri je enako, je pa zdaj enaka slika tudi za mano in se spra\u0161ujem od kod odhajam in kam prihajam.<\/p>\n

‘\u0160e je \u010das,
\nda izvem, kaj je bolje,
\nnaj ostanem ali grem?
\n\u0160e je \u010das,
\nda izvem,
\nda ostanem ali grem.’
\n(Vlado Kreslin)<\/p>\n

Tu ne poznajo kaj je senca. Ura je poldan in sonce pritiska \u017ee z 39.
\nVoda na bo\u010dni strani nahrbtnika se \u017ee dolgo ne da piti \u2026 je tik pred vreli\u0161\u010dem. Pre\u010dkal sem sicer dva potoka brez vode, \u010digar strugi nakazujeta, da znata ob dolo\u010denih dnevih biti kar nadle\u017ena hudournika. Danes niso ti dnevi.<\/p>\n

In ko \u017ee mislim da sem na koncu, cesta zavije desno in spet naravnost.
\n\u0160ele ob treh popoldan se prebijem v mesto, tik pred bridkim koncem.<\/p>\n

\"Dan01_03\"<\/a><\/p>\n

Na vratih alberga, tako se po \u0161pansko re\u010de stavbi kjer te \u010daka postelja, voda in \u0161e cela vrsta dobrot, pi\u0161e kako do klju\u010da le tega. Po telefonu seveda. Glas na drugem konca zna samo \u0161pansko, jaz po \u0161pansko ravno besede ‘klju\u010d’ \u0161e nisem osvojil.
\nNaj ga po\u010dakam v sosednjem baru.<\/p>\n

V baru komaj sedem, ko\u00a0 prsata \u0161panska dama pred me postavi velik kozarec hladnega\u00a0 – karkoli je \u017ee.
\nObvlada svoj posel.<\/p>\n

Ne, Penelope \u0161e nisem sre\u010dal.<\/p>\n