{"id":928,"date":"2015-09-20T01:20:13","date_gmt":"2015-09-19T23:20:13","guid":{"rendered":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=928"},"modified":"2015-10-08T08:09:17","modified_gmt":"2015-10-08T06:09:17","slug":"jakobova-pot-ogrska-vejadan-08-spitalic-kamnik","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.anunnaki.si\/nibiru\/Anu\/?p=928","title":{"rendered":"Jakobova pot \u2013 Ogrska veja
Dan #08: \u0160pitali\u010d – Kamnik"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

Sredi no\u010di me je prebudil de\u017e. Ni\u010d ni kazalo, da ga bo zmanjkalo do jutra.
\nIn res je bilo tako.<\/p>\n

Za va\u0161ko gostilno je treba takoj konkretno navzgor. Vso tisto vi\u0161ino, ki sem jo v\u010deraj z muko prehodil navzdol, je treba danes gor. Noge so \u0161e malo trde. Potrebno bo kak\u0161en kilometer ali dva pustiti za sabo, da se ponovno vpeljejo.<\/p>\n

Takoj za vasjo je za ograjo \u010dreda jelenov. Gospodar le\u017ei na de\u017eju in se ne zmeni zame, \u017eenski del pride prosit do ograje. \u017denske, pa\u010d. Ne da se mi za vsak pasji one vle\u010di fotoaparata iz nahrbtnika.<\/p>\n

Smer poti mi je popolnoma tuja. Z te\u017eavo i\u0161\u010dem oznake. Sicer je res samo cesta brez odcepov, vendar bi bilo za du\u0161o bolj prijetno, \u010de bi videl kak\u0161no oznako med de\u017ejem in meglo.<\/p>\n

De\u017e ne pojenja, zato uporabljam razno razne prijeme, da bi ostal suh. Popravljam pelerino, usmerjam de\u017enik in ko malo pred \u010ce\u0161njicami zaidem v visoko, seveda mokro travo, obupam nad de\u017enikom in se sprijaznim, da bom danes pa\u010d moker. Samo klobuk slu\u017ei svojemu namenu.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Proti vasi Golice se je strmina malo unesla. Je pa treba ves \u010das ve\u010d gor kot pa dol. Da ne pozabim v\u010deraj\u0161njega dne.<\/p>\n

Preden sem \u0161el na pot sem se iz ljubljanske smeri proti domu vozil skozi Tuhinjsko dolino, da si iz avta ogledam teren, ki me \u010daka. Vsakokrat so se mi o\u010di ustavljale na dveh cerkvicah, tam grozno visoko. Tja se tako ne bo \u0161lo, to je pot za romarje, sem se tola\u017eil. Sedaj pa se bojim, da je potrebno ravno tja iti.<\/p>\n

Hi\u0161e izginejo, travnik tudi in sem na strmi poti v gozdu. Med de\u017enimi kapljami nad sabo sli\u0161im bitje zvona v petnajst minutnih razmikih. V glavi mi odzvanja:<\/p>\n

“Pa se sli\u0161’, pa se sli\u0161’ od svet’ga Vida zvon \u2026”<\/p>\n

Na vrhu hriba je cerkvica Sv. Vida. \u010ce bi bilo jasno, bi bil najbr\u017e lep razgled po Tuhinjski dolini, ampak danes ni. Zato pa strmo navzdol v Zgornji Tuhinj.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

V Zgornjem Tuhinju sem v va\u0161ki gostilni prvi gost danes. Med pitjem kave tuhtam ali bi se preoblekel ali ne. V tem tuhtanju je padla odlo\u010ditev, ali pa se celo pojavila lenoba. Ne bom se preoblekel, saj bom moker v naslednjih desetih minutah.<\/p>\n

Med zaselkoma Stara sela in Kostanj, dva mo\u017eakarja nalagata drva za zimo. Ponudita mi kozar\u010dek kratkega, da ne zbolim v tem pasjem vremenu. Modra misel, nisem znal zavrniti.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Takoj za Kostanjem ponovno navkreber, proti tisti drugi cerkvici, cerkvici sv. Miklav\u017ea, ki sem jo pred \u010dasom opazoval iz doline.<\/p>\n

Pred cerkvico so si v enem mini kamnolomu doma\u010dini iz \u0160marnega postavili letno gledali\u0161\u010de sredi gozda.
\nZa letnim gledali\u0161\u010dem je malo tako \u017eelene ravnine, potem pa ponovno gor, gor in \u0161e kar gor do sv. Miklav\u017ea.<\/p>\n

Cerkev je bolj hi\u0161a, kot pa cerkev. Zvonik stoji nekoliko pro\u010d od cerkve. Jaz pa vedrim in malicam v leseni me\u017enariji. Pridru\u017ei se mi avstrijska dru\u017eina. Pravijo da so spodaj v dolini v termah Snovik in da so na sprehodu. Sprehod po de\u017eju? \u010cudaki.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Sledila je pot navzdol. Po veliko ovinkih, po visoki travi in velikem blatu sem se prebil do Hru\u0161evke in zatem do Snovika. Toliko blata se je nabralo na meni, da sem se najraje pobral iz vasi in kasneje pod streho nekega vikenda mulil suh kruh in \u010dakal, da morda pojenja de\u017e. Ni imel volje tega narediti.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Kot je danes \u017ee v navadi se je mimo zaselkov Znojile, Sela pri Kamniku, Markovo hodilo gor in dol po ustaljenem redu. Hodil sem po kolovozih, pe\u0161poteh, cestah, psi so lajali za mano. Na koncu dneva se je izkazalo da sem danes prehodil 33 km in to z 1200 m vzponov in 1300 spustov. \u0160e na Ur\u0161ljo goro je potrebno prehoditi manj vi\u0161inskih metrov.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Po zaselku Bri\u0161e se sledil spust v dolino. Veliko, veliko korakov po asfaltni cesti do Kamnika. Celo de\u017e je pojenjal in za jutri se obeta lep\u0161e vreme. Potrebno bo za dolgo etapo od Kamnika do Ljubljane.<\/p>\n