El Camino 2015 – Dan #04: Almaden de la Plata-El Real de la Jara

Objavil , dne Jul 26, 2015 v 2015: Via de la Plata, Blog | 4 komentarji

VDLPPočutje z nogo je zjutraj bolje.
Upam, da ne samo zaradi optimističnega razpoloženja.

Zjutraj sem izbral pot skozi naravo in ne po cesti (sta dve izbiri).
Doslej najlepša pot.

Prašna makadamska cesta je speljana med oljkami in redkimi kmetijami. Kmetije so precej oddaljene s poti. Ko pa hodiš v njihovi bližini se ti motajo pod nogami črni pujsi, koze in ovce.
Tudi psi so seveda, vendar ta če kaj naredi enkrat zalaja. Da bi kateri vstal ni sem videl. Ti imajo siesto od jutra do jutra.

Danes sem poskušal priti do Monesteria.

Po kakšnih dvanajstih kilometrih ni več šlo. Zgleda, da bo res potrebno odnehati.
Ko sem zagledal vas, sem kot kup nesreče obsedel v senci pod krošnjo oljke in tam je potem padla odločitev.

Izgleda da me letos Camino ni sprejel. Morda pa je prav tako.

Do vasi sta mi pomagala priti dva španska kolesarja.
Me nastanila v alberge, ter se nikakor nista hotela ločiti prej preden me nista še dostavila do zdravnika.

Malo prej sem se vrnil od tam.
S povitim kolenom.
Tu v albergu mi kakšne dve leti stara hči vneto tišči ledene obkladke na koleno in ves čas čeblja španske besede, katere pa ne razumem niti ene. Ne bi je omenjal, vendar mi ne boste verjeli. Ime ji je Penelope. 🙂 🙂

Jutri ni več poti naprej … samo nazaj.

Hasta la vista Camino 2015.

 


Pot do zemljevida v novem zavihku.

4 komentarjev

  1. Stane
    26.07.2015

    Milan,

    zelo mi je žal ko to berem. Pa tako lepo se je začelo, tudi tako priden si bil z blogom. Vendar kar je pač je, zdaj boš imel eno leto časa, da si orenk pozdraviš nogo, camino bo še vedno tam.

    Vsaj Penelope si srečal.

    Odgovori
  2. jano
    31.07.2015

    Milan! Končno sem se pri naših Sosedih dokopal do neta. Tistih, ki jih imaš tako rad, da bi noga posuši, če bi stopila na njihovo najlepšo. Še preden se je sistem dobro naložil, sem takoj odhitel na planet X in z otroško radovednostjo požiral besede. Kaj hočeš, saj vedno ne mora biti vse tako kot si želimo. Tudi meni je zelo žal, da se ti ni posrečilo in sem bil še cel dan malo zagrenjen. Boš že nadoknadil zamujeno. Tako kot še vedno doslej.

    Lep pozdrav iz Kukljice.

    Odgovori
  3. Milena
    05.08.2015

    Milan,
    končno sem se priklopila, lačna branja, z žensko radovednostjo kaj dogaja.
    Kar dvakrat sem morala prečekirati tekst.
    Ni mogoče, da se iz tolikšne želje, volje in strasti po doseženem cilju, zgodi ta neljuba zadeva z nogo. Ampak usoda že ve, zakaj te je ustavila na tej poti. Vem, da si se pomiril z mislijo, da je tako zate bolje, zato ti samo želim, da se pozdraviš. Pa čisto zares, pozdraviš. Kajti tvoj vodnjak želja je tako poln, da boš še dolgo zajemal iz njega.

    Pozdrav iz domačih logov,
    Milena

    Odgovori
  4. Lilly
    07.08.2015

    I’m very, very sad.
    I was afraid for your knee .
    I have no words to comfort

    … maybe not 😉
    In spring we can go together.

    Odgovori

Odgovori